»Zavedati se moramo, da so mladostniki ranljivejši za večino učinkov alkohola. Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.«

»Pozneje bodo začeli piti in manj bodo pili tisti mladostniki, katerih starši imajo jasna stališča, da alkohol ni primeren za mladostnike in jim postavljajo tudi jasne meje.«

»Odrasli so otrokom in mladostnikom vzgled. Zato jim morajo jasno povedati, da pitje alkohola ni zanje. Pomembno pa je, kako jim to povedo.«

»Med slovenskimi mladostniki v zadnjih letih sicer opažamo upad pitja alkoholnih pijač, a v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja.«

»Mladostniki v Sloveniji odraščajo v okolju, kjer so alkoholne pijače lahko dostopne, pitje teh pijač pa je razširjeno tudi med odraslimi, pri katerih tvegano ali škodljivo pitje alkohola celo narašča.«

»Zaradi hrane pride le do zakasnitve in se alkoholiziranost pokaže pozneje. Tudi svež zrak in gibanje na prostem ne moreta izničiti učinka popitega alkohola.«

»Verjetnost, da bo nosečnica opustila pitje alkohola, je večja, če okolica od nje ne pričakuje, da bo pila alkohol, če je v to ne sili, če njen partner ne pije ali zmanjša pitje alkohola in tudi njo spodbuja k nepitju alkohola ter če podobno storijo njeni bližnji, sodelavci, prijatelji.«

»Marsikdo pomisli na alkohol ali tudi poseže po njem v upanju, da bodo ti občutki izginili. Vendar alkohol ni rešitev, saj zmanjšuje odpornost, razdira odnose in osebno stisko še poveča.«

»Do alkohola prelahko dostopajo. Obstoječe ozaveščanje mladih glede škodljivosti rabe alkohola je pomanjkljivo oziroma nima želenega učinka. Starši lahko pomembno vplivajo na mladostnikov odnos do alkohola. Pri mladih se razvijajo življenjske navade, kot so na primer kajenje, raba alkohola ali konoplje, v obdobju odraslosti pa se težko spremenijo.«